Reportažni pristop

Ko govorimo o reportažnem pristopu k fotografiji pogosto pomislimo na suhoparno foto-poročanje, brez estetske, zgolj s poročevalno naravo. A reportažna fotografija je v resnici mnogo več.

Gre za avtentičnost, neposrednost, bistrino ujetih trenutkov.  Brez tančice. Ko so dogodki ujeti v objektiv na fotografijo zapisani v širokem spektru odkritih, čistih čustev. Ko je ujeta celota otroške radosti, nepopisno veselje očeta ob predaji hčerke, ganjenosti babice ali razposajenosti svatov. Ko fotografija  za vedno ujame energijo trenutka, dejstva da nevestina pričeska ni več popolna  in je ženin že davno odložil kravato, pa le še povečajo čar ujete  podobe.

Trenutki

Trenutki, ko smo na fotografiji mi, so podlaga za najboljše fotografije. Takšni kot smo. Enkratni in neponovljivi – sproščeni in ali ne, v zadregi ali ne, a vedno mi in nikoli nekdo drug. Brez mask, brez laganja. Kajti takšni smo najlepši in najbolj čarobni.

Vsaka nevesta je najbolj očarljiva, ko je zadovoljna v svoji pravi koži. Ko je ona. In ženin najbolj čeden, ko se zaveda, da ga nevesta sprejema takšnega kot je v resnici – z »napakami« vred.

POROČNI PAKETI

Čustva

»Čeprav so tehnično dobro izpeljane pozirane fotografije lahko lep in ličen spomin, so tiste ki neposredno in brez filtrov ujamejo pristen moment te, ki bodo v spomin najbolj živo priklicale pretekle trenutke in občutke. Prav to pa je je tudi pravo poslanstvo reportažne fotografije. Čustva.

Tista naravna, globoka in prvinska. Neokrnjena. Neobremenjena zaradi tisoč in ene misli, kako nagniti glavo, kam postaviti nogo in kam položiti dlan, da bo fotografija izpadla popolno.

POROČNI PAKETI

Resničnost je..

POROČNI PAKETI

Resničnost je lepa. Energija čustvovanja je čarobna in specifična za vsak par. Vsak par pa je neponovljiv, zato ob fotografiranju v trenutke posegava le minimalno – uživava v vrtincu čustev in dinamiki dogajanja. Se prilagajava in sva neznansko zadovoljna, ko nama par zaupa in se sprosti. »

“Ljudje podarjamo rože, kajti v rožah se skriva resnični smisel ljubezni. Kdor se skuša polastiti rože, bo priča umiranju njene lepote. Kdor pa bo to rožo le občudoval, kako raste na poljani, bo ta vselej ostala njegova.”

Paulo Coelho •   pisatelj

KONTAKT